15303 Začetki športnega balinanja v Sloveniji, ima balinanje na Krasu  in tudi po vsej primorski dolgo zgodovino. Stara pastirska igra  na Krasu je bilo igranje na ploščate kamne imenovane  »škrove«. Igra na škrove je bila na tem območju nekakšna  predhodnica današnjega balinanja. V času med obema  vojnama so možje in fantje balinali predvsem za sprostitev. V  Sežani skoraj ni bilo gostilne, ki bi ne imela balinišča ali  »zoga«, kot so takrat in nekateri še danes imenujejo balinarsko  igrišče. Tudi več ali manj ravna kraška dvorišča – borjači so bila primerna za balinanje, tako skoraj ni bilo hiše, ki bi ne imela  lastnih balinarskih krogel doma. Seveda so nekoč igrali za liter,  če je bilo igralcev več, ali pa za »kvartin«, če sta igrala samo  dva. Predvsem ob nedeljah in praznikih so se v domači gostilni  zbrali in se pomerili v tej mediteranski igri. Že takrat so  uporabljali smešne, vendar tudi danes razumljive izraze kot je  npr. krogla v dotiku z balinom »cof«, levo in desno od balina  »štramba« in če je krogla ostala na mestu izbite krogle, »rešta«. Balinanje je bilo zato zelo priljubljeno.

Največ se je igralo brez sistema oziroma pravil, predvsem na  gladkih igriščih, kasneje pa se je začelo že na bolj grobih s  »pravim« zbijanjem les na les. Da bi se odvadili zbijanja po tleh,  so si nekateri pomagali s teniško mrežo ali žico na polovici  igrišča. Nad novim načinom zbijanja so bili vsi zelo navdušeni.  O pravem športnem balinanju pa lahko govorimo šele po letu  1949. Krogle ali »bale« so bile najprej izdelane iz pušpanovega  lesa, potem z dodanimi žeblji, nato iz umetne mase. Tudi te so  izginile, ko so se na trgu po 1960 letu pojavile kovinske.

Zvezo balinarjev občine Sežana, kot se je ob ustanovitvi  imenovala, so ustanovili predstavniki klubov in športnih  navdušencev takratne občine, ki je obsegala področje  današnjih občin: Sežana, Divača, Hrpelje-Kozina in Komen.  Zveza je bila ustanovljena z odločbo Skupščine Občine Sežana,  dne 26.02.1974. Na takratnem ustanovnem zboru so bili  prisotni naslednji podpisniki: Darko Guštin, Šemrov Miro,  Perhavec Valter, Lah Franc, Seražin Miro, Moderc Gabriel,  Bizjak Ivan, Lah Mirko,15305 Štolfa Rajko in Žvokelj Ivan. Za  zakonitega zastopnika je bil v tistem času izvoljen Darko Guštin  iz Sežane. Naslednja sprememba, ki je nastala v registru je  bila, ko je z odločbo dne 29.12.1975 zveza spremenila svoje  ime, in sicer v Zveza balinarskih klubov občine Sežana. Z  odločbo z dne 10.11.1997 je zveza ponovno spremenila svoje  ime v Območna balinarska zveza Sežana, kot se zveza še  sedaj imenuje. Takrat se je tudi uradno spremenil tudi njen  zastopnik, in sicer je to postal Ivan Žvokelj s Komna. Zadnja  sprememba je bila, ko je bil 30.05.2006 v register vpisan nov  zakoniti zastopnik Rupnik Damjan s Povirja.

Skupščina Območne balinarske zveze je 20.10.1997 tudi  sprejela nov statut. S tem so prenehala veljati pravila Zveze  balinarskih klubov občine Sežana, ki so bila sprejeta na  občnem zboru dne 14.12.1975 in so bila potrjena pri Skupščini  občine Sežana Oddelek za notranje zadeve dne 29.12.1975.  Nov statut je še vedno v veljavi od 10.11.1997